BESEDILA OB RAZSTAVAH / TEXTS

DUH NARAVE (z gostjo Ano Kravanja), Galerija Šivčeva Hiša, Radovljica, 2011

SPIRIT OF NATURE (with Ana Kravanja), Galerija Šivčeva Hiša, Radovljica, 2011

Akademska slikarka Mateja Kavčič s predstavljenimi najnovejšimi deli dokazuje doslednost in kontinuiteto svojega likovnega ustvarjanja. Naslov razstave Duh narave zgovorno povzema njen umetniški in življenjski kredo; bivanjsko, miselno in ustvarjalno je slikarka namreč vseskozi tesno povezana z naravo. Prvinska moč narave ji pomeni osnovno vzpodbudo in neizčrpni vir za osebno refleksijo in meditacijo.

Slike, ki nas na prvi pogled potegnejo zaradi domiselne in izvirne izvedbe, delujejo kot svojevrsten pejsaž, v katerem se odražajo univerzalna harmonija in red, ritem narave, cikli letnih časov… Motivi vedno izvirajo iz rastlinskega sveta – odpadli listi dreves, cvetni listki in plodovi. Delčki narave s svojimi elementarnimi, likovno razgibanimi formami, teksturo in barvo slikarki narekujejo številne možnosti slikarske interpretacije.

Izbrani rastlinski fragmenti so osnovni elementi za premišljeno kompozicijsko obliko. Pri tem se Mateja Kavčič ni odločila za enostavno preslikovanje motiva, temveč za slikarsko delo, ki vsebuje številne oblikovne in interpretativne premene osnovnega motivnega elementa. Čeprav naslikani listki delujejo, kot da bi bili prilepljeni na platno, osrednji slikarkin namen ni bil vezan na iluzionistično predstavitev videnega, ampak želi na podlagi ponavljanja sorodnih motivnih delčkov ustvariti edinstveno naravno okolje, ponazoriti določeno atmosfero, v sliko vtisniti svoj energijsko-duhovni potencial oziroma nas napotiti v nevidno, psihološko stvarnost slike.

Slikarkina življenjska energija, duhovna naravnanost in spoštljiv odnos do narave, ki se v polni meri odražajo v njenem slikarskem opusu, nas pritegnejo in vzpodbudijo k semiološkemu branju slik in odkrivanju njihove večplastnosti, ki zajema pester razpon od pojavnega videza naslikanega do njegovega duhovnega ozadja.

Učinek harmoničnosti »krožnih slik« oziroma »ščitov« temelji na koncentrični kompoziciji in skladnosti barv, tonov in svetlobe. Izbira barv je odraz slikarkine kontemplativne narave in želje, da z barvami podkrepi določene čutne zaznave, ki jih kolorizem omogoča.

Na prvi pogled slike prikazujejo naravne oblike, urejene v shematične, krožne, ornamentalne, kalejdoskopske vzorce, v katerih so neštetokrat ponovljeni delci postali integralni deli celote. Posebnost je izbira formata platna v obliki kroga, ki poudari naravne oblike. Krog, ki je v naravi pogosteje zastopan kot oglate oblike, ima v tem primeru tudi simbolni pomen. Opozarja na porajanje in minevanje življenja, prehajanje letnih časov, na neprestano kroženje, na popolno krožno gibanje brez začetka in konca. Likovni organizmi na svojevrsten način signalizirajo rast, igro, plodnost, obilje, obnavljanje …

Mateja Kavčič slika z lazurnimi barvnimi nanosi. Komplementarni učinki rumeno-vijolične, modre-oranžne in drugih barvnih kombinacij vzpostavljajo dražečo napetost. Izstopajo rdeči, oranžni, zeleni in rjavi barvni toni. Opozoriti kaže tudi na poudarjeno strukturalno razgraditev površine, ki jo prekrivajo tenke stratigrafije.

V slikah Mateje Kavčič lahko zasledimo nekaj značilnosti neosecesijske in simbolične dekoracije v najboljšem smislu besede.

Pri grafičnem delu Mateje Kavčič in njenih projektih v naravi (slikarske ambientalne postavitve na prostem, akcije in rituali dokumentirani na fotografijah) se lahko pojavijo drugačna likovna razpoloženja in energija. Avtorica se je odločila, da s pomočjo razpostavljanja slik v naravnem okolju – gozdu, te na simbolni ravni vrne tja, od koder izvira njena ustvarjalna inspiracija. V zadnjem letu v naravi in v sodelovanjem z njo deluje še bolj neposredno: »Liste dreves, plodove, cvetove razporejam iz sredine navzven na mestih, kjer jih najdem, jesenske listke na primer na potkah v gozdu. »Gozdne kroge« fotografiram in jih prepustim naravi. Potem veter, dež, sonce, sprehajalci spreminjajo te podobe. Skozi čas listi dreves spreminjajo barve, gnijejo, storžki se odpirajo. Tudi te fotodokumentiram. V intervencijah na prostem, ki jih imenujem »Razstave za ptiče in naključnega sprehajalca« se kot akterka popolnoma zlijem z naravo, sem dobesedno njen košček, kar mi daje posebno zadovoljstvo in občutek izpolnitve«.

Čeprav ostaja pri klasični grafični tehniki linoreza, ki prav tako zahteva dolgotrajno in zbrano delo, se zdijo barvni odtisi malega formata bolj lahkotni in igrivi. Vsako od osmih različnih matric z motivom cveta avtorica ročno odtisne na rižev papir in kolorira z barvnimi tuši. Pri tem se lahko prepusti improvizaciji in trenutnemu navdihu, zato je vsak odtis pravzaprav unikat. Tudi tu sledi načelu repeticije, saj male grafike niza v večje celote, tako, da veliko sliko lahko sestavlja tudi do dvesto manjših.

V likovni ustvarjalnosti, tesno povezani z naravo, se Mateji Kavčič pridružuje slikarka mlajše generacije Ana Kravanja.

Instalacija, ki jo je asociativno naslovila z besedami ameriških domorodcev Kako naj vam prodamo modrino neba?, je zelo osebno, a hkrati polno angažirano umetniško delo. Z naravnimi materiali – glino, ptičjimi peresi, barvnimi pigmenti – in laksom je izoblikovala številne shematične glavice Indijancev in jih povezala v enostavno visečo strukturo, ki je le konstrukt, a ima vse značilnosti skladne in dovršene celote, kakršno lahko najdemo tudi v vsakem funkcionalnem organizmu, ki nam ga za zgled ponuja narava.

Barbara Boltar

 

Nazaj na prvo stran